Preteklo soboto je Šentlok organiziral prijateljsko dvoransko tekmo, ki je bila vse prej kot dolgočasna. Zgodaj zjutraj smo se z gasilskim kombijem odpravili iz Dolenjskih Toplic, pod odločnim in mirnim vodstvom trenerke Pie.
Pot do Šentloka je bila snežena in pravzaprav kar romantična. Sneg, tišina, gasilski kombi in lokostrelci z opremo, ki so izgledali, kot da gredo na polarno odpravo. Manjkali so le sani in kakšen severni jelen.
V dvorani nas je pričakal topel sprejem, še bolj pa pečene dobrote, ki so takoj dale vedeti, da tukaj nihče ne bo lačen. Kljub manjšim zapletom so Šentlokovci uspešno izpeljali tekmo.
Glavni cilj tekmovanja ni bil postavljanje rekordov, temveč spoznavanje pravil tekmovanj in druženje. In to nam je šlo odlično. Za začetnike je bila razdalja prilagojena, da tarča ni izgledala kot pika na obzorju. Trenerka Pia je solidarnostno streljala na bližjo tarčo skupaj z najmlajšimi, kar je jasno dokazalo, da je trener vedno tam, kjer je najtežje. Na otroški liniji.
Po tekmovanju je sledilo odlično kosilo v sosednji restavraciji. Med čakanjem na hrano so se podelile medalje najboljšim, kar je še dodatno okrepilo apetit.
Tekma v Šentloku je bila tako uspešna kombinacija športa, snežne avanture, dobre hrane in smeha. In če smo se naučili kaj novega, je to predvsem dejstvo, da lokostrelstvo v gasilskem kombiju dobi povsem novo dimenzijo.
